Minila sta dva dneva, ko sem lahko končno v cvetlična korita posadila semena. Ker sem jih pred kratkim zelo dobro očistila, so bila tudi prvič po zelo dolgem času res odlično očiščena na novo sezono. Po eni strani še dobro, da sem jih lansko leto pozabila očistiti in se sedaj prav svetijo. Soseda bo zagotovo zelo navdušena, ker so nedvomno lepša kot njena. Običajno je namreč obratno. Ampak, kaj naj. Nimam toliko časa kakor ona in potem naredim tako, da je meni smiselno. Saj ne tekmujem za nagrado, kdo ima najlepša cvetlična korita v vasi. Čeprav lahko bi se naredila takšna tekma, če se že sosedje tako rade pregovarjajo o tem, katera ima lepša cvetlična korita in bi bilo potem smiselno se bolje truditi. Seveda s primerno nagrado, ki bi jo prejela tista, ki ima najlepša. Včasih res ne vem, kaj je bistvo tega. Vsak naj sam poskrbi za to, da ima lepo hišo in okolje in uživa v svojem domu.
Kakorkoli, namestila sem vsa cvetlična korita in vanje stresla zemljo. Semena so pripravljena, rože, ki jih moram presaditi tudi. Ko bo ura za večerjo, bom imela vse pripravljeno. Do takrat pa upam, da mi uspe, najdi idejo, kaj bi jedla za večerjo oziroma kaj bi lahko pripravila. Nekam brez apetita sem danes in posledično ne vem, kaj naj skuham. Najbrž bom kar vprašala, kaj bi drugi jedli, pa se bomo že prilagodili. Če nimam apetita mi je praktično vseeno, kaj jem, ker bom pojedla zelo malo.
Ko je bila ura šest, sem dobila od moža prošnjo, če bi naročili pico. Ko sem to slišala, sem si prav oddahnila, ker sem bila od sajenja že tako utrujena, da bi z veliko težavo kuhala. Saj bi rekla njemu, ampak, je bil do šestih v službi in je bil tudi zelo utrujen. Ko so bila cvetlična korita pripravljena, sem imela ravno toliko časa, da grem pod tuš, preden pride pica.